„Sergej Mašera“Maritime Museum's ethnological collection „Tonina hiša“ Piran
Naziv
„Sergej Mašera“Maritime Museum's ethnological collection „Tonina hiša“ Piran
Kategorija
03 Museums, interpretation centers, collections and visitor centers
Klasifikacija prema RKD
Profane architectural heritage
Vrsta baštine
Immovable cultural heritage
Grad
Sv. Peter
Valorizacija
Etnološka zbirka Tonina hiša je zavarovana kot spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Piran, Uradne objave (Primorske novice), št. 26/83-379, 3/2009). Tonina hiša je tipična istrska kmečka hiša, ki ima ohranjene stavbne elemente istrskega kmečkega stavbarstva.
Opis
Etnološki spomenik - Tonina kmečka hiša v Sv. Petru se imenuje po zadnji lastnici, gospe Toni. Gre za tipično istrsko kmečko hišo, ki prikazuje kmečko stavbarstvo, način življenja istrskega kmeta v 18. in 19. stoletju in tradicionalne kmetijske dejavnosti tega prostora. Ob prenovi hiše so bile ohranjene značilnosti kmečkega istrskega stavbarstva. Hiša je grajena na značilni istrski način (kamen), je vrhhlevna oziroma vrhkletna, ima ognjiščni prizidek z dimnikom in dvokapno streho. Ohranjeno je zunanje kamnito stopnišče, ki se zaključi s t. i. baladurjem (pokrita teraso pred vhodom v bivalne prostore). Zunanjo tipiko stavbe zaključujejo preprosto obdelani kamnoseški detajli oken in vhodov ter kritina iz strešnikov. Na severovzhodni fasadi je ohranjen dimniški ("kaminski") prizidek, ki se je nekdaj uporabljal za oljarske dejavnosti. Notranjost stavbe je v celoti ohranjena. V muzejski predstavitvi so uporabljeni izvirni ohranjeni inventar Tonine hiše in predmeti, ki so bili zbrani na terenu. V nadstropju je muzejsko prezentirano stanovanje kmečke družine in način življenja istrskega kmeta v preteklosti. Spodnji prostori so pred obnovo služili poljedelskim, sadjarskim, vinogradniškim in oljarskim dejavnostim, v 19. stoletju pa je bila v njih oljarna, zato je v kletnih prostorih prezentirana stara tehnologija pridobivanja oljčnega olja, ki je bila značilna za slovensko Istro od 18. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Pri tehnološkem postopku pridobivanja olja v takih oljarnah so uporabljali: mlin za mletje oljk, stiskalnico za stiskanje zmlete oljčne mase, vreteno za zategovanje vijaka stiskalnice (kot pomožno delovno orodje) in peč s kotlom, v katerem so segrevali vodo. Kot delovno silo so uporabljali tudi živino. K Tonini hiši sodijo tudi nekdanje gospodarsko poslopje, kjer so danes sanitarije, in shramba za etnološke predmete.
