Nekdanja Ladjedelnica 2. oktober se je iz Pirana oz. iz Bernardina v Izolo preselila leta 1974. Na tem mestu so bile od sredine 19 st. tri manjše ladjedelnice, ki so se po drugi svetovni vojni preoblikovale v eno samo.
Ladjedelnica je v Izoli večkrat preimenovala (2. oktober Izola, Slovenska ladjedelnica, Ladjedelnica Izola), že od začetka pa se je podjetje specializiralo zlasti za popravila in rekonstrukcijo vseh vrst plovil. Leta 2011 so iz ladjedelnice odpeljali dok, ki ga je ta prodala turški družbi. Močan vlačilec Pegasos je namreč odvlekel 139 metrov dolgo, 32 metrov široko in več kot 8000 ton težko plovilo iz železne in betonske konstrukcije. Dok ruske izdelave je dolga leta dajal kruh stotinam ladjedelniških delavcev in njihovim družinskim članom. Ladjedelnica danes ne deluje več.
Pred tem so tudi v Izoli ladjedelski mojstri izdelovali in popravljali lesene ladje v manjših ladjedelskih obratih, imenovanih škveri. Gradili so v glavnem ladje za obalno plovbo in krajevne naročnike. V Izoli sta imeli med obema vojnama vsaka svojo ladjedelnico tudi tovarni ribje industrije Ampelea in Arrigoni.
Valorizacija
Predstavlja zapuščino bogate ladjedelniške tradicije tega področja.